6. oktober 2010

Zanimivo se mi zdi, da smo v tem svetu vsi strokovnjaki za vse. Včeraj je bil dan učitelja, pa mi je prišlo na misel: zakaj sploh rabimo učitelje, če pa znamo in vemo sami vse bolje in predvsem učinkoviteje, kot oni. Zakaj preden vpišemo otroke v šolo in jih prepustimo na milost in nemilost sistemu, ne zaupamo vsaj tistim, ki sicer so del vsemogočnega sistema, pa so vendarle ljudje (mame, gospodinje, žene), ponavadi po svoji izbiri opravljajo ta zame čudovit poklic - prenašanja znanja in vrednot naslednjim generacijam. Zakaj jim ne damo prostih rok in ne sodelujemo z njimi, saj je tudi njim, tako kot nam skupen cilj - vzgojiti, kaj naučiti odmenerojenega otroka. Vse naše informacije in predvsem naše zaupanje bi jim prav prišlo.
Ozki in negativistični starši z nenehnim nezaupanjem do učitelja, odnasrojenim otrokom delamo medvedjo uslugo - I. otrok bo s časoma šolo zasovražil, II. naučil se bo nespoštovanja soljudi, III. 9 let, in še tiste naprej bo nesrečen...

Si to res želim?